Požarni senzorji

Zanesljivost protipožarnega sistema je v veliki meri odvisna od kakovosti požarnih senzorjev. V profesionalnem protipožarnem sistemu, kjer imamo 100 in več senzorjev je nadzor vsakega elementa bistvenega pomena za obvladovanje sistema. V fazi projektiranja je potrebno preučiti pogoje delovanja posameznega senzorja in izbrati primerno tehnologijo zaznave (požarni senzor, senzor za dim, termični senzor,...).

 Požarni senzorji

Vrste senzorjev

1. Dimni ali optični senzorji

Dimni senzorDim, ki ga povzroči gorenje vpliva na jakost svetlobe v zraku in tako lahko dim prepreči ali pa zamegli svetlobni snop, poleg tega pa tudi povzroča razpršitev svetlobe na delce dima. Optični ali senzorji za dim so zasnovani tako, da odkrivajo dim s pomočjo omenjenih vplivov dima na svetlobo.

 

2. Termični senzorji

Optični senzorOmenjeni senzorji so običajno prisotni v vsakem protipožarnem sistemu. Uporabljajo se za zaznavanje toplote v majhnih zaprtih prostorih, v katerih požar razvija visoko temperaturo ter prostorih, v katerih pogoji okolja ne dovoljujejo kakršnihkoli ostalih sistemov za zaznavanje oziroma tam, kjer velika hitrost zaznave ni primarni pogoj. Običajno se senzorji montirajo na strop ali blizu stropa in reagirajo na toplotno energijo, ki jo požar razvije. Na splošno so termični senzorji zasnovani tako, da se aktivirajo, ko toplota povzroči določene spremembe v fizičnih ali električnih lastnostih določenega materiala oz. snovi.

3. Plamenski senzorji 
Plamenski senzorSenzorji se uporabijo, ko ni možna ali primerna namestitev optičnih ali termičnih senzorjev (pravimo jim tudi protipožarni detektorji za podjetja z rizičnimi področji). Plamenski senzor reagira na energijo elektromagnetnega sevanja v vidnem ali zunaj vidnega področja. Alarm pa sproži občutljivost na sijaj žerjavice ali plamena, ki izžareva dovolj intenzivno energijo z ustreznim spektrom. Ker požarni senzor zaznamuje sposobnost hitre reakcije se uporablja v izjemno rizičnih področjih kot so npr. platforma za oskrbo z gorivom , industrijskih proizvodnih obratih, prostorih z visokimi stropi ter v atmosferah, v katerih lahko pride do eksplozije ali zelo hitrega požara. Senzorji so lahko infrardeči, ultravijolični ali kombinirani, a morajo »videti« požar za zaznavo le-tega.

Pozicioniranje požarnih senzorjev

Primer pozicioniranja senzorjev za požarno varnost doma:

Pri izbiranju pozicij za požarne senzorje upoštevajte sledeča temeljna pravila:

  • vedno zaščitite prehode med prostori pri spalnicah (slika 1);
  • v primeru, da je v objektu več spalnic, namestite detektor pri vsakem vhodu v spalnico (slika 2);
  • priporočamo vgradnjo vsaj enega dimnega senzorja v vsako nadstropje hiše. (slika 3)

Požar- razporeditev

Upoštevajte sledeča dejstva:

  • Nikoli ne vgrajujte senzorja v MRTVI PROSTOR – 10 cm od kota med stropom in steno. V primeru požara se dim dviga proti stropu in nato spušča proti tlom. Kot, ki je označen kot mrtvi prostor, dim težko doseže, zato vgradnja v ta del ni učinkovita (glej sliko).
  • Izogibajte se oviram, ki bi lahko preprečile vstop dima v senzor
  • Izogibajte se mestom z zračno turbulenco (ventilatorji, klima naprave...), saj lahko preprečijo vstop dima v senzor
  • Senzorjev ne vgrajujte v prostore z visoko vlažnostjo (kopalnice, pralnice...)