Pogosta vprašanja - Vse kar vas zanima o protipožarnih sistemih na enem mestu

požarna varnostKako se čim bolj izogniti problemu »lažnih« oz. neželjenih alarmov?
Največji problem detekcije požara so t.i. neželjeni oz. »lažni« alarmi, ki lahko povzročijo neobčutljivost na alarmni sistem ali v skrajnem primeru celo izključitev sistema. Najpogostejši vzrok lažnih alarmov je neprimeren sprejem, inštalacija in vzdrževanje protipožarnega sistema. Noben sistem ni imun na lažne alarme. Statistično se verjetnost lažnih alarmov povečuje z velikostjo in številom senzorjev v sistemu. Po prvem letu delovanja oz. uporabe, ki služi kot doba vpeljevanja, je možno določiti razumno pričakovanje lažnih alarmov. Po tem bo vsaka nepričakovana sprememba v frekvenci alarma pokazala na problem, ki ga je potrebno preučiti. Najboljši način za sledenje frekvence in razporeda alarma je vodenje dnevnika alarma. Poleg tega bo programska funkcija preverjanja alarma odložila splošen alarmni signal za določeno časovno obdobje (maksimalno 60 sekund), kar lahko služi za zmanjšanje števila lažnih alarmov.

Kakšni so možni razlogi za lažni alarm?
• nepravilna nastavitev v okolje, kjer senzorji ne morejo pravilno funkcionirati zaradi povišane temperature, povečanega prahu, umazanije ali vlažnosti, velike hitrosti pretoka zraka ali zaradi normalno prisotnih delcev gorenja, pare, plinov ali dima v zraku okoli senzorja.
• nepravilna nastavitev, pri kateri sta ožičenje senzorja in sam senzor izpostavljena močnemu viru sevanja ali elektromagnetnega polja.
• neprimerno vzdrževanje, ki povzroča zbiranje prahu in umazanije na senzorični komori senzorja tekom časa.
• sezonski učinki, kot je alarm, ki se pojavi zaradi aktivacije sistema gretja stavbe, ki je miroval skozi leto in nabran prah, ki se pojavi ob aktivaciji.
• primeri med vzdrževanjem zgradbe kot je vnos prahu od malte med popravilom sten ali drugega prahu v senzorično komoro senzorja, ki ni bil predhodno zaščiten z zaščitnim pokrovom.
• udari strele.
• prisotnost žuželk, dovolj majhnih, da lahko pridejo v senzorično komoro senzorja.
• vandalizem ali podobno – namerno demontirani senzorji so velik problem, posebej v hotelih in poslovnih objektih.

Kaj storiti v primeru »lažnega« alarma?
Če se je alarm aktiviral, požar pa ne obstaja, je potrebno alarm utišati, locirati vir problema in alarmni sistem resetirati, da se sistem ponovno postavi v funkcijo. Pri nenaslovljivem požarnem sistemu je potrebno preveriti če so vsi senzorji te cone ali njihovi paralelni indikatorji preverjeni predno se odločite, da je alarm lažen. V primeru požara je lahko več kot en senzor v alarmu in ni dovolj le preverjanje enega senzorja ter v primeru, da tam ni požara, razglasiti lažni alarm.

Ali so posamezni elementi požarnega alarmnega sistema odvisno od posamezne gradnje?
Da, protipožarni sistem je odvisen od vrste in namembnosti gradnje. Za pravilno projektiranje protipožarnega sistema je potrebno upoštevati različne kriterije kot so: pogoji za gorenje, potencialni načini razvoja požara, efekt višine in konfiguracija stropa, ventilacija in temperatura prostora ... Če npr. želimo požarno varnovati podjetje, ki se ukvarja s distribucijo lesnih izdelkov (požarna varnost v lesni industriji) bo načrt drugačen kot za požarni sistem v stanovanjskem objektu. 

Kam postaviti požarne senzorje?
Požarne senzorje je potrebno namestiti v vse požarno rizične prostore varovanega objekta. Skupno pokrivanje mora vključevati vse sobe, hodnike, skladišča, kleti, podstrešja in pogosto prostore nad visečimi stropi ter dvojnimi tlemi. Dodatno to vključuje tudi okna vseh dvigal, odpadnih kanalov ter ventilacijskega sistema. Poznamo tudi brezžične požarne senzorje, katere je lažje pozicionirati v objekt če je inštalacijo težje ali nemogoče pripraviti.

Kam ni potrebno namestiti požarne senzorje?

Praviloma požarnih senzorjev ni potrebno namestiti v prostore nizke požarne nevarnosti oz. rizika. Tipičen primer takih prostorov so stopnišča, v katerih ni opreme in nikakršnega inventarja, niti talnih, stenskih in stropnih oblog, ki lahko zgorijo. Zakonodaja požarne varnosti za večje poslovne objekte določa kateri prostori morajo biti ščiteni.

Kam ne smemo namestiti oz. kje ni primerno namestiti požarne senzorje?

Požarni senzor ni primerno namestiti v prostore, kjer obstaja tveganje prahu in umazanije, razvoja vodne pare in kjer so viri močnih elektromagnetnih motenj (požarna varnost zakonodaja).

Nekaj primerov prostorov, kjer ni primerna nastavitev požarnih senzorjev:

• blizu ventilacije,
• na področjih s povečano umazanijo ali prahom, kakršni so npr. pogosto industrijski objekti,
• v prostorih z izjemno visoko relativno vlago,
• predverje dvigala,
• v prostorih, kjer temperatura presega deklarirano področje električne komponente senzorja,
• v prostorih, kjer so delci gorenja normalno prisotni (npr. kuhinje),
• v smeri pretoka zraka ali skozi kuhinjo,
• v proizvodnih prostorih, prostorih z baterijami ali drugih področij, kjer je prisotna velika količina pare, plinov, dima ali blizu omenjenih prostorov,
• v prostorih, kjer je veliko žuželk ...

Katere osnovne kriterije je potrebno upoštevat za projektiranje protipožarnega sistema oziroma kakšna je zakonodaja požarne varnosti?

• vrsta gorenja v vsakem področju – vrsta gorljivega materiala, prisotnega v prostoru, pogosto odreja potrebno vrsto protipožarnega sistema.
• možen način razvoja požara – odvisen od tipa gorenja v prostoru. Velikost požara je odvisna od vnetljivega materiala, njegove fizične namestitve, razmerja mase in površine ter vira vžiga.
• višina stropa – večja je višina stropa, večji požar in večja količina produktov gorenja sta potrebna, da se aktivira isti senzor. Ko se višina stropa poveča, se lahko razmik med senzorji ponekod poveča zaradi učinka stratifikacije.
• plastenje zraka – v prostoru lahko prepreči zrak, ki zadrži delce gorenja, da pridejo do požarnega senzorja, montiranega na stropu.
• konfiguracija stropa –izjemno vpliva na namestitev in potrebno število požarnih senzorjev. Poleg samega nagiba sta pomembna tudi zmogljivost stropa, strehe ali loka na strehi.
• ventilacija prostora – vpliv ventilacije v prostoru izjemno vpliva na razvrstitev dimnih senzorjev. Večja kot je hitrost premikanja zraka, lažja je naloga odkrivanja dima. Ogrevalni, klimatski in ventilacijski sistemi so danes sestavni deli večine stavb in se morajo upoštevati pri projektiranju protipožarnega sistema.
• temperatura prostora – pomemben podatek, ki se mora potrditi predno se izbere senzorje. Mnogi novi senzorji imajo namreč komponento polprevodnikov, na katere vpliva visoka temperatura. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi vir lokalne toplote glede na položaj senzorjev v prostoru – senzorje ne smemo postaviti v bližini vira toplote, da ne prihaja do lažnih alarmov.